Zobna miška za pravičnike

Sredi moralne panike, ki so jo dežurni pravičniki pri nas zagnali okrog medijskega poročanja v zadevi Gašper Tič, je lekcija pokončnega novinarstva prišla s sosednje Hrvaške. Čeprav velik del naše samooklicane medijske ‘avantgarde’ južne sosede še naprej vidi kot nazadnjaške, in kljub temu, da mednarodni indeks medijske svobode Slovenijo uvršča na 37. mesto, Hrvaško pa na 74.

Kar boste videli, podira vse mite o medijski (ne)svobodi. Zgodilo se je pred dnevi. V nedeljo, 18. junija, in to v studiu hrvaške nacionalne televizije! Ne v kateremkoli terminu: ob dveh popoldan, ko se na HRT1 že kar 17 let predvaja izjemno gledan talk show Nedeljom u 2. Vsa ta leta ga vodi kultni voditelj, 47-letni Aleksandar ‘Aca’ Stanković, za katerim je zdaj že več kot 600 odmevnih intervjujev.

Poglejte, kaj se je zgodilo slabe tri minute pred koncem oddaje, za začetek vam bo vzelo samo 5 sekund.

Stanković se od gosta nenadoma obrne v kamero in običajni potek oddaje prekine z naslednjimi besedami: “Spoštovani gledalci, za konec nekaj, česar sicer ne počnem. To bo nagovor ljudstvu.”

PRIMER MODRIĆ: DRŽAVNI SOVRAŽNIK ŠT. 1

Govoril je o primeru Luke Modrića, nogometaša madridskega Reala, ki je te dni na hrvaškem postal  najpomembnejša zgodba vseh dominantnih medijev. Morda celo najboljši hrvaški nogometaš vseh časov je v domovini namreč postal sovražnik št. 1, potem ko je na sojenju proti svojemu agentu Zdravku Mamiću na praktično vsa vprašanja, povezana z domnevnim pranjem denarja, odgovoril z “NE SPOMNIM SE”.

V naslednjih nekaj sekundah se je Aleksandar Stanković v elitnem terminu hrvaške nacionalne televizije mirno postavil proti mnenju ogromne večine svojih lastnih gledalcev. In jim celo gladko očital, da so dvolični moralisti. Podobno, kot bi to za mnoge veljalo pri nas v primeru tragične smrti Gašperja Tiča.

Poglejte ključnih 30 sekund nedeljske oddaje …

“Kdo od vas pa bi pričal proti osebi, ki vam je pomagala zaslužiti na desetine milijonov evrov? Še enkrat ponavljam vprašanje: bi res pričali proti osebi, ki vam je pomagala postati milijonar? 90 odstotkov vas ne bi nikoli pričalo proti, obsojate pa Luko Modrića. To, kar govorim, ne pomeni, da je Modrić ravnal plemenito ali moralno. Pomeni samo, da je to realnost. Seveda se sprašujete, kje je zdaj Modrićeva izjava, da mu je hrvaška reprezentanca sveta. Pa, kdo vam je kriv, če to verjamete?”

Si sploh lahko predstavljate, kaj bi se zgodilo z voditeljem slovenske nacionalne televizije, ki bi vam v elitnem terminu RTV SLO zabrusil, da v primeru Gašperja Tiča preprosto preveč moralizirate?

Hitra obsodba Novinarskega častnega razsodišča (NČR) bi bila v bistvu še najmanj. Doživel bi popoln linč hišnih RTV sindikalistov, najverjetneje bi mu kmalu ukinili oddajo, in ga premestili v arhiv RTV, kjer bi lahko, srečen, da ima redno službo, prevrtaval ‘kasete’ svojim domnevno bolj profesionalnim kolegom. In veste kaj? Še zdaleč se ne dogaja samo na RTV SLO.

HRVAŠKA NACIONALKA PA JE, KAKO ZELO DRUGAČE, VSE SKUPAJ PONOSNO OBJAVILA CELO NA SVOJI NASLOVNICI …

Tudi moja osebna izkušnja je, da se prostor za javno razpravo v Sloveniji iz leta v leto bolj zapira. Samo spomnite se, koliko pogovornih oddaj v elitnih terminih smo imeli pred leti. Kje pa so kakšna nova Trenja, Vroči stol, Pogledi Slovenije, Epilog, Debata? Slovenski bralec in gledalec v resnici nimata nobene izbire. Poročanje je (še) dovoljeno, izmenjava mnenj je prepovedana. Najbolj prav novinarju, čeprav je mnenje v resnici največ, kar ima.

Bodimo iskreni: ni absurdno, da isti medij gledalcu ponuja najbolj nizkotno TV zabavo in ustvarja like, ki se potem še leta uspešno vlačijo po vseh balkanskih reality showih, in se potem še javno zavzame za pietetno poročanje v imenu otrok in družine? Pa saj nismo zlate ribice?!

Že dan po smrti Gašperja Tiča mi je sicer cenjeni novinarski kolega rekel nekaj v stilu: “Veš, ljudje so ga imeli radi. Njihovi otroci gledajo Firbcologe, hodili so na njegove predstave. Nima smisla, da objavimo kaj, kar bo proti tej podobi.” RES?! Jaz pa sem za to, da starši, ki so pošiljali svoje otroke v studio Firbcologov na ustrezen način izvedo, kdo je bil njihov gostitelj, če tega že niso vedeli takrat, ko se je oddaja snemala. Pa če mi ta zadnji stavek še tako zamerite.

Jaz sem pač za pokončno novinarstvo ‘a la Stanković’. Zato vam močno priporočam, da posnetek pogledate do konca. Ostane vam še dobra minuta. Za tiste, ki imate težave s hrvaščino, je spodaj kompleten prevod.

Priznajte si, da verjamete v zobno miško. In ste zdaj razočarani, ker vam zobni Modrić pod vzglavnikom ni pustil čokolade. Veste, velika večina na tem svetu nas v prvi vrsti misli nase. Redki so tisti, ki razmišljajo o višjih ciljih in idealih. In Modrić ni pri tem nobena izjema. Pred kratkim pa je bil v Londonu teroristični napad. Trije norci so vdrli v pub in se z mačetami spravili na goste. Veste, kaj se je zgodilo? Kot v Tarantinovem filmu. Takrat v kotu lokala vstane 47-letni navijač lokalnega kluba Millwall, tretja liga, in sam krene na trojico napadcev z vzklikom: gremo Millwall, gremo! No, to so jajca do tal! To je na žalost vrsta, ki izumira. Vse ostalo pa … Vse ostalo je zobna miška.

In zapomnite si nekaj: kjer novinar nima pravice povedati svojega mnenja in vprašati, kar hoče, zmagujejo interes, manipulacija in laž. Preveč spominja na državo, v kateri živimo?

P.S. Tistim pa, ki v takšnih nastopih vidite samo novinarjev egotrip, odgovarjam z nekaj vprašanji. Si egotripa ne vzame politik, ki ob najnižji podpori vztraja, da države nihče ne bi znal voditi bolje od njega? Si ga ne vzame zdravnik, ki ob nepojasnjenih smrtih otrok na svoji kliniki trdi, da ni razlogov za njegov odstop? Ni na egotripu športnik, ki ob zmagi pokaže svojo dvignjeno pest polnim tribunam? Je res samo novinar tisti, ki naj se ob pogledu na vse to odreče egotripu? Verjamem v ostro pero in odprt mikrofon. In pri tem ni nobene potrebe, da se vedno strinjamo.  

Facebook
Facebook
Twitter
Visit Us
LinkedIn
Instagram

4 Replies to “Zobna miška za pravičnike

  1. Ni mi jasno, kako lahko statistike Hrvaško uvrščajo na rep Evropskih držav, med tem, ko se Slovenija kar drži sredine, ali pa celo zaseda ugledna mesta v vrhu lestvic?
    Pa pustimo to in se ponovno vrnimo k Tiču.
    V mojih očeh je propadla duša, ki je izzival življenje in pravično, ponavljam pravično končal tako kot si tak tip zasluži.
    Popolnoma jasno je, da družbe brez morale ni. Morala je tisto, kar omejuje posameznika in tudi celotno družbo, da je kulturna, da spoštuje tudi druge in ne išče le ugodnosti zase.
    Naša družba temelji na krščanskih vrednotah, pa naj si ti hočemo priznati, ali ne!!!
    Samo na osnovi teh vrednot je Tič lahko žrtev, saj ena od božjih zapovedi prepoveduje ubijanje. Izdajal se je za ateista, smešil katoliško vero, katoliško moralo in zato lahko odkrito rečemo poginil je pes.
    Je koga morda to streslo? Če je, potem je dvoličen. Ne moreš negirati morale, a hkrati zahtevati sočustvovanje.
    Tič se ne bo več spremenil, njegovi oboževalci pa se naj le zamislijo, kaj počnejo. Če se odpovedujejo morali, ki jih je ustvarila, ki jim je dala blaginjo, potem naj to moralo tudi živijo. Če pa jo zanikajo in jo rušijo kjer jo le morejo, potem pač naj tudi s Tičem pometejo in se od nejga poslovijo kot od poginulega psa in se naj nikakor ne zatekajo h krščanski morali, ki oprošča in namenja tudi odpadnikom milost.

  2. Morala je samo morala. Ni krščanske in ne muslimanske morale. Je samo morala, neodvisna od vseh religij. Ne poznam, kako je Gašper Tič živel. Ne vem, ali je živel po moralnih načelih. Toda, če je bil ubit samo zato, ker je bil ateist, potem so njegovi morilci največji grešniki proti morali.

  3. Mirko Jauševec, niso vse morale enake. Krščanska morala pač zapoveduje: ne ubijaj.
    Muslimanska pa ubij homoseksulaca.
    Tič se je na debelo norčeval s krščanstva, trdil je, da je ateist, kar se mu je zdelo imenitno. Trudil se je, da bi čim bolj razgradil krščansko moralo, ko pa je postal žrtev neke druge morale, pa bi ga morali objokovati po krščanski morali.
    Ja to moralno?

  4. Objokovanje umrlih sploh ni krščansko, saj kristjani menda verjamejo, da takšne, ki bi bili objokovanja vredni, čaka super posmrtno življenje. Edina prava reakcija kristjana bi bila torej veselje.

    Objokuje umrlega lahko ateist. Ali pa kristjan, ki še sam dejansko ne verjame pravljic, za katere govori, da jih verjame – torej dvoličnež.

Dodaj odgovor za APMMB2 Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja