Zapravljanje iz neprištevnosti: zakaj bi morali tožiti Janšo in Rupla?

Koprsko sodišče piše zgodovino. Peter Reberc, nekdanji slovenski veleposlanik v Španiji, je namreč prvi visoki predstavnik te države, pri katerem je sodišče uradno ugotovilo neprištevnost. In ga oprostilo vseh obtožb. Diagnoza pa: zapravljanje iz neprištevnosti.

Koprska sodba se bere tudi kot odlična parodija. V tej državi smo namreč slabe avtoceste preplačali za vsaj 2 milijardi. TEŠ 6 smo zgradili za dvojno ceno in to na zastareli premog, sredi 21. stoletja, ko so drugi preklopili na sonce in veter. Govorimo o milijardah, pa ni šel sedet nihče. Zakaj bi bilo zdaj drugače?

Zakaj bi Reberc sedel za 100 tisočakov, ki jih je v Madridu zapravil za 4 km električnih kablov, 5 vrtalnih strojev, 11 sekir, 15 macol, 107 izvijačev, 307 posod za kuhanje, 1800 kozarcev in več kot 4000 litrov dizla “na zalogo”? Po mnenju izvedenca se je veleposlanik zaradi hude psihoze namreč že leta boril z glasovi. Verjel je, da mu ves čas sledijo in vdirajo v misli, zato je ambasado in rezidenco lastnoročno spreminjal v trdnjavo.

Na okna rešetke, na vrata verige: slovenska ambasada v Madridu

V čem je torej koprska sodba lahko prelomna? Sodnica Marinela Maras je namreč prva v državi, ki je v imenu ljudstva zelo jasno sporočila, da za zlorabo javnega denarja ne odgovarja nihče, dokler so na javnih funkcijah psihopati. Zato naj odgovarjajo tisti, ki so psihopata imenovali. Boljše kritike političnega kadrovanja pri nas pa še ne!

Poglejmo, kako je potekalo imenovanje Petra Reberca na mesto veleposlanika v Španiji. Na papirju ima tak postopek pri nas številne varovalke. Na papirju.

Prvo sito naj bi bila posebna kadrovska komisija zunanjega ministrstva: ta kandidata oceni in ga priporoči ali odsvetuje zunanjemu ministru. V drugem koraku ima minister pravico, da zavrne tudi imenovanje kandidata, ki je po mnenju komisije ustrezen. Tretja varovalka: kandidata za veleposlanika na predlog ministra potrdi ali zavrne vlada. In še četrti korak: ukaz o imenovanju veleposlanika podpiše ali zavrne predsednik republike.

Pozabite Reberca, iztožimo raje Rupla in Janšo. Foto: STA

Kdo vse je torej gledal stran? Kdo ni opravil dela? Petra Reberca je vladi predlagal zunanji minister Dimitrij Rupel. Vlada, ki jo je vodil predsednik SDS Janez Janša, ga je potrdila in predlog posredovala predsedniku republike. Pokojni Janez Drnovšek je 23. januarja 2007 podpisal imenovanje.

Poglejmo še enkrat, kaj točno je pred sodiščem o Petru Rebercu povedal izvedenec, psihiater Dragan Terzić.  Ugotovil je, da je bila pri Rebercu že od sredine 90-ih prisotna psihiatrična bolezen, ki jo je zaradi nadpovprečne inteligence uspešno prikril. Kljub temu že ob nastopu funkcije veleposlanika februarja 2007 te službe ni bil sposoben opravljati, je ocenil Terzič.

Peter Reberc na sodišču. Foto: Dnevnik

Še več, nekdanji veleposlanik v Vatikanu Karl Bonutti, je odgovorne na zunanjem ministrsvu že leta 1997 opozoril, da manjka »skoraj vsa oprema, porcelan in kristali«. Posle je prevzel prav od Reberca! A mu razen tedanjega državnega sekretarja, kasneje ustavnega sodnika, Ernesta Petriča ni prisluhnil nihče.

Zakaj torej za škodo ne bi iztožili Janeza Janše in Dimitrija Rupla, ki za to imenovanje nosita objektivno odgovornost? Ena takšna sodba bi za higieno v tej državi naredila več kot vsi prepiri o tem, kdaj bo zastaral primer Patria.

A v državi zakonskih lukenj, ki ji vladajo odvetniki, se bo po tej sodbi verjetno zgodilo nekaj drugega: vsi funkcionarji, ki bi na naš račun radi zapravili kakšnih 100 tisočakov, milijon ali milijardo, si najbrž že iščejo psihiatra, ki jih bo proglasil za … NEPRIŠTEVNE!

Facebook
Facebook
Twitter
Visit Us
LinkedIn
Instagram

5 Replies to “Zapravljanje iz neprištevnosti: zakaj bi morali tožiti Janšo in Rupla?

  1. Mislim,da so vsi politiki nekako neprištevni,saj jih vidimo že po mimiki obrazov in načinu govora,poleg tega pa so vedno skrivnosti.LAŽEJO LASTNEMU NARODU V OBRAZ,za politika moraš biti vrhunski lažnivec,vrhunski lopov in pa zelo dobro je,če je Kučan boter,oz.”stric v ozadju”!

  2. Ne gre tudi pozabiti, da finančna služba MZZ kontrolira vse izdatke DKP-jev, zato je gotovo vedela za te nepravilnosti. Kako je mogoče, da so tovrstne finančne nepravilnosti dopuščali celo več let?! Osebna odgovornost je na tistemu funkcionarju MZZ, ki na tovrstno početje VP Reberca ni odreagiral. Gre za opustitev dolžnega ravnanja, kar je huda malomarnost, ki bi morala rezultirati v regresnemu zahtevku in tudi v kazenskem postopku. Pravobranilstvo ter policija in tožilstvo za kaj takega seveda ne bodo dobili zelene luči, ker omrežja obvladujejo vse. Ugrabljena država.

  3. Dragan Terzić : “Ugotovil je, da je bila pri Rebercu že od sredine 90-ih prisotna psihiatrična bolezen, ki jo je zaradi nadpovprečne inteligence uspešno prikril”.
    Torej je storil zavestno dejanje prikrivanja oz se je zlagal. Torej je kriv! Konec, Fine, The End, Vege!
    Zakaj pa niso že 1997 odreagirali,ko je izginila vsa oprema vključno s kristalom in porcelanom pa vedo le oni. Glavno je da je JJ spet kriv a ne ? MM, Posipajte se s pepelom !

  4. Ko bo družbenopolitično delo postalo volontersko, v popoldanskem oziroma prostem času in bo treba za to plačati mesečno članarino, bo vse drugače. Nobene gneče več, vsi se bodo otepali vseh funkcij. To bodo potem počeli res tisti, ki želijo dobro družbi v kateri živijo in za katero jim je mar. Uvedimo torej prostovoljno brezpačno družbenopolitično delo, ki bo potekalo v prostem času. Vsak kandidat, pa ob tem pridno, pošteno in odgovorno dela v svoji službi. Aplavz ljudstva, bi bil ob tem neizmerjen…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja