Kdo ne jamra? Egotripi kopališkega mojstra in predsednikova jeza

Osupljivo je, kako hitro politike vseh vrst in barv ulovijo njihove lastne izjave. Te dni sem se večkrat spomnil besed pokojnega pisatelja Žarka Petana: “Naši politiki so amaterji s profesionalnimi plačami,” je zapisal. In če vam zgodovinski spomin ‘potegne’ do 18. januarja lani, ko se je premier Miro Cerar pojavil z napisom, da ne jamra, ampak išče rešitve, potem zdaj ne morete mimo tega, kako zelo se je zadnji čas ‘odpeljalo’ Cerarjevim.

Zadnji primer je torkov nastop predsednika vlade na Odmevih, ko Cerar voditelju RTV SLO očita pobalinsko vprašanje.

VIDEO, 30. maj: 17 SEKUND (4:35 do 4:52)

Igor E. Bergant: “Ko govoriva o finančni ministrici, rekli ste, da ji še naprej zaupate. Vendar, ali ona lahko zaupa vam, kot predsedniku vlade, glede na to, da se v Bruslju pogaja nekaj, potem se v Ljubljani zgodi nekaj drugega?” Miro Cerar: “To je majčkeno pobalinsko vprašanje, ministrica seveda zaupa meni.”

Povejte vi meni: kdo torej ne jamra?! Cerarju vidno popuščajo živci in kriv si je čisto sam. Bolj kot je ustavni pravnik predvolilno preračunljiv, več front se mu odpira v zadnjem letu pred volitvami.

Bolj, kot bi si rad postavil spomenik z gradnjo drugega tira, bolj verjeten je referendum. Bolj kot si želi, da bi ga volili nasprotniki prodaje NLB, bliže je odstop finančne ministrice. In bolj, kot bi si leto pred volitvami rad dokazal, da zna s tujimi investitorji, manj verjeten je prihod avstrijske Magne na Štajersko, večji je upor domačinov v Hočah.

Prav zaradi nasprotovanja Magni, se je že pred 14 dnevi povsem ‘odpeljalo’ gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku. Enemu najbogatejših Slovencev Jocu Pečečniku je kar v živo očital, da vladi nasprotuje “po naročilu”. Halo?! Pečeniku, ki se je že pred časom odločil, da bo živel in posloval samo še v ZDA, in ki ga – tudi če bi to hotela – nima s čim kupiti nobena politična stranka pri nas, obratno pa z lahkoto, minister očita, da je kupjen. Res?

VIDEO, 18.maj: 31 SEKUND (15:43 do 16:14)

Zdravko Počivalšek: “Želel bi si, da naročeni politični razlagalci iz Ljubljane ne bi preprečili investicije v Mariboru.” Joc Pečečnik: “Minister, prosil bi vas, da ohranjate korekten dialog. Moj oče je Štajerc in jaz nimam nobenega naročila, razen, da so me danes iz vaše vlade klicali, da naj ne bom preveč surov.”

V zadnjem času je Cerar nasprotnikom drugega tira javno očital še, da so zaviralci Slovenije, Počivalšek pa je mariborskega novinarja Bojana Požarja, ki je primer Magna spravil na ustovno sodišče, oklical za ljubljanskega močvirnika. Vse to iz vlade, ki jo je Miro Cerar še pred izvolitvijo napovedal z besedami: “Verodostojni bomo le, če bomo dvignili politično kulturo.”

Premier Cerar, ki se ga je med ljudmi že oprijel vzdevek Cmero, in gospodarski minister Počivalšek, ki ga zaradi podobno robatega vodenja Term Olimia mnogi kličejo Bademaister oziroma kopališki mojster, leto pred volitvami v medijih redno trenirata možatost. FOTO: STA

Cerarjeva vlada vse pogosteje ustvarja vzdušje, kot da v tej državi nihče ne sme na ustavno sodišče, če je proti gradnji lakirnice pod Pohorjem, ne sme zbirati podpisov za referendum, če je proti zakonu o drugem tiru, sploh pa nihče ne sme podvomiti, zakaj je premier Miro Cerar proti prodaji banke NLB, čeprav smo Bruslju obljubili, da jo prodamo še letos. Vse našteto je, kot vse bolj pogosto žuga Cerar: “popolnoma nesprejemljivo!”

“V politiki je vir napak misliti samo nase in na sedanji trenutek,” je zapisal francoski filozof Jean de la Bruyere. 

A takšni so ustavni pravniki in takšni so kopališki mojstri, ko se jim odpelje od vonja po moči. Pri tem pa pozabljajo, da so se ključne fronte odločili odpreti po treh letih vladanja. Zdaj bi vse, prej nič. Zdaj jih kar naenkrat ni sram obljubiti niti tega, da je 30 minut največ, kar boste še kdaj v življenju čakali na pregled pri zdravniku … Niti tega, da neljubega davka na nepremičnine ne bo.

Če pa že delijo prevolilne sladkorčke, jim ne bi škodilo malo modrosti 26. predsednika ZDA Theodora Roosevelta: “Najbolj uspešen je politik, ki najbolj pogosto reče z močnim glasom tisto, kar vsi mislijo.” Cerarjevi pa bi raje zamenjali ljudstvo, kot spremenili sebe.

Še veliko dlje pa so od tega, da bi jih volili zaradi njih, prav takšnih, kot so. Te ponižnosti, da bi se zavedal, da je po izvolitvi tudi sam javna last, in vsaj poskusil ravnati v skladu s tem, res ni premogel še nihče med slovenskimi politiki.

GLASUJ IN POGLEJ, KAJ PRAVIJO DRUGI

Facebook
Facebook
Twitter
Visit Us
LinkedIn
Instagram

2 Replies to “Kdo ne jamra? Egotripi kopališkega mojstra in predsednikova jeza

  1. Cerar je podobni pacient kot neki Borut Pahor, ki sedaj slučajno opravlja funkcijo predsednika države.
    Ko je ta nekoč v kriznih časih bil predsednik vlade, mu je hudobna opozicija z Janezom Janšo načelu kar neposredno očitala, da je lutka. Torej lutka stricev iz ozadja, ki upravljajo s Slovenijo, je ta sicer miren in dokaj uglajen tovariš spremenil stil svojega komuniciranja. Namesto mirnega blebetanja, ki se ga je naučil pri starejših tovariših, ki so se v specialnih šolah, kot je bila ona v Kumrovcu naučili govoriti in govoričiti ure in ure in praktično nič povedati, je pričel gestikulirati z rokami in telesom ter dvigovati tone svojih puhlih govoranc. Verjetno je to spremebno sprejel sam, lahko pa mu je takšno držo svetoval kakšen svetovalec za javno komuniciranje.
    Cerar je sicer bolj lesen, saj nima toliko politične kilometrine za seboj, kot omenjeni Pahor, ki je imel priložnost seznaniti se s Kumrovcem, ko je ta še deloval.
    Torej Cerar nima tako bleščeče kariere, kot Pahor in kot profesor ustavnega ptrava je očitno materijo predaval brez dinamike, povedali pa so mu, da ljdstvo niso študenti in potrebna je popolnoma dugačna dinamika, kot monotono naštevanje členov in razlaganje njihove vsebine.
    Najel si je Juda, ki ga poučuje v veščinah, ki mu manjkajo,da bi prepričljivo varal ljudstvo.
    Je kar dober učenec, saj se njegova podoba spreminja iz dneva v dan. Opozano je vsaj dvoje. Laži postajajo vedno debelejše in kmalu bodo dosegle dimenzije slonov, ki jih je nekoč omenjal Janez Janša in so bile namenjene Borutovim. Druga očitna spremeba pa je, da postaja Miro Cerar vse glasnejši. Skorajda kriči. Ni sicer povsem jasno, ali ga tudi v tej veščini svetuje Jud, ker s tem dokazuje ravno obratno od tstega, kar naj prepriča ljudi. Povzdignjen glas namreč ne priča o suverenosti govornika, temveč izraža njegovo nemoč,saj pomanjkanje dejstev in moči, nadomešča z povzdignjenim glasom in povečano gestikulacijo.Ravno s takšnim načinom izražanja, pa Cerar kaže, da ima vse manj argumentov, s katerimi bi utemeljeval svoje poteze vladanja. Ladja naseda in rešitve ni več.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja